Koledar dogodkov
december 2017
P T S Č P S N
 123
45678910
11121314151617
18192021222324
25262728293031
Prihodnji dogodki
  • Ni dogodkov.

Zweigelt

Zweigelt

Zweigelt je rdeča sorta trte nastala s križanjem modre frankinje in šentlovrenke leta 1922 na zveznem inštitutu za vinogradništvo in sadjarstvo v Klosterneuburgu v Avstriji. Žlahtnitelj je bil profesor Fritz Zweigelt, kasnejši direktor te ustanove. Sprva je nova trta imela ime rotburger. Končnica imena je opozarjala na mesto njenega nastanka, Klosterneuburg. Šele leta 1975 je zakonsk dobila ime po žlahtnitelju, to je zweigelt. Žlahtniteljski cilj je bil podrejen takratnim avstrijskim potrebam: ustvariti rdečo sorto trte, ki bo dala največji možni pridelek v relativno skromnih talnih in podnebnih razmerah. In res smo dobili sorto, ki združuje odlike svojih staršev: odpornost na zimsko pozebo, pozno odganjanje (brstenje) in zgodnje zorenje. Poleg tega je sorta dokaj enostavna za negovanje in dokaj odporna na peronosporo.

Kmalu se je zelo razširila in je sedaj vodilna rdeča vinska sorta v Avstriji. V letu 2006 so to trto gojili na 4 350 hektarjih ali na 9% vseh vinogradov (Nižja Avstrija in Gradiščansko). Med rdečimi sortami je s 35,2 %-nim deležem na prvem mestu. Sledijo mu modra frankinja (21,4% vseh rdečih sort) in portugalka (19,1%). Iz Avstrije se je zweigelt razširil tudi v sosednje države in ga pridelujejo v manjših količinah tudi v Nemčiji (Württemberg, Franken, Saale-Unstrut), na Češkem (4,7% vseh vinogradov), Slovaškem, Madžarskem, v Sloveniji in na Hrvaškem (Slavonija). Kot zanimivost naj omenimo, da ga sadijo tudi v novo nastajajočih vinogradih v Belgiji. Izven Evrope ga pridelujejo v Ontariju in Britanski Kolumbiji v Kanadi.

 

 

 

Zweigelt vino

Vino zweigelt je kombinacija začimbnega in sadnega značaja modre frankinje in telesa šentlovrenke. Njegova struktura je mehka, prožna, gibka z ne preveč tanina. Po vrednosti alkohola zweigelt pri nas ni močno vino (v Suhi Krajini običajno med 10,5 in 11% alkohola), po vrednosti kislin (med 6 do 9 g/l) dokaj uravnoteženo. Te lastnosti ga naredijo za čudovitega spremljevalca k jedem. Kot mlado vino ima zweigelt nekoliko bolj izražen sadni značaj z zrelostjo pa postaja okrogel, mehak in bolj fin. Barva vina niha po intenzivnosti od svetlejših do temnejših tonov glede na tehnološko zrelost grozdja oziroma letnik. Po kakovosti seže zweigelt od pitnega, lahkega namiznega vina do močnega za staranje primernega vina. Vina iz zweigelta so snovno bogata, sadna, pogosto z aromo po vaniliji, z mehkimi tanini »v odhodu «, mlada imajo značilno višnjevo aromo in dosežejo pri zmernih pridelkih in strokovni vinifikaciji dolgo obstojnost oziroma so primerna za staranje. Avstrijci mu prerokujejo še veliko bodočnost in ga označujejo kot avstrijsko rdeče vino upanja oziroma paradno sorto. Potrebno pa je opozoriti, da je njegova kakovost zelo odvisna od obremenitve trte. V slovenski strokovni literaturi o zweigeltu ni mnogo napisanega. Deloma je opisan v Nemaničevi knjigi Ali razumemo vino (KG 2006) in Hrček – Koroščevi Sorte in podlage vinske trte (SVA

Veritas 1996).

Zweigelt v Suhi Krajini

Leta 1981 je Kmetijski inštitut Slovenije izdelal študijo Stanje in možnosti razvoja kmetijstva v Suhi Krajini, v kateri je predlagal postopno obnovo vinogradov s saditvijo žlahtne trte namesto obstoječe samorodnice. Leta 1989 je pričel inštitut s triletnim preizkušanjem nekaterih novejših križank vinske trte v Grčarjevem vinogradu v Liscu pri Žužemberku. Nalogo sta vodila mag. Zafošnik in mag. Koruza. V postopek preizkušanja tehnološke vrednosti smo vključili štiri nove križanke: kerner, scheurebe (šojrebe), bacchus (bakus) in zweigelt (cvajgelt), za primerjavo pa dve standardni sorti (zeleni silvanec in beli pinot) in blauburger kot staro sorto.

V vsej dobi preizkušanja so najboljše rezultate pokazale sorte kerner, scheurebe in zweigelt, ki jih je pospeševalna služba pričela tudi priporočati. V primerjavi z ostalimi vzorci (istih sort) posavskega vinorodnega rajona, so bila vina iz Lisca pri Žužemberku vselej uvrščena v zgornjo polovico preglednice kakovosti z degustacijskimi ocenami nad 16 točk. Leta 1994 je bilo ustanovljeno Društvo vinogradnikov Suha Krajina, ki je pričelo z organiziranim in sistematičnim pospeševanjem razvoja vinogradništva in kletarjenja. Ena od pomembnih dejavnosti društva so letna ocenjevanja vin. Prvo ocenjevanje vin je bilo 12. januarja 1995: povprečna ocena 21 vzorcev je bila 15,10 točke. V letu 2008 je bilo že 14 ocenjevanje s povprečno oceno 16,35 točke za 101 ocenjeni vzorec.

 

 

Povprečne ocene za priporočene sorte za letnik 2007

 

Napovedi strokovnjakov so se izpolnile: zweigelt je postal vodilna rdeča sorta v Suhi Krajini, med belimi vini pa med sortami tako po številu kot po ocenjeni kakovosti prednjačita kerner in scheurebe. Na dvanajstih ocenjevanjih je bil zweigelt 8 krat najbolje ocenjeno rdeče vino (med belimi pa kerner šestkrat in scheurebe štirikrat). Prvič se je zweigelt pojavil na ocenjevanju v letu 1997 in sicer le dva vzorca. Do leta 2002 je število vzorcev naraslo na 5, od leta 2003 do 2007 se je gibalo med 11 in 16, v letu 2008 pa jih je bilo že 25. Zweigelt iz Suhe krajine je nekoliko drugačen od avstrijskih zweigeltov. Predvsem imajo nižjo alkoholno stopnjo, je bolj gladek, bolj piten in ljudi, ki imajo radi takšna vina zelo navduši.

Pridelovalec mora predvsem paziti, da trte ne obremeni preveč, saj si le tako zagotovi kakovostno vino. Člani ocenjevalne komisije, ugledni vinski strokovnjaki, ki ga že desetletje ocenjujejo v Žužemberku, so o njem povedali naslednje: Dr. Julij Nemanič: »Zweigelt je sorta, ki je vaša. Tu so zweigelti čudoviti«. Dr. Mitja Kocjančič: »Tu bi lahko bila dežela zweigelta, kot je Primorska dežela refoška«. Dr. Peter Kobler: »Zweigelt ni samo dobro vino, ampak bi moral biti prepoznavni znak Suhe Krajine«. Zato je naloga Društva vinogradnikov Suhe Krajine to sorto še bolj razširiti in skrbeti za njen kakovostni razvoj.

Po anketi Društva v letu 2008 je zweigelt pridelovalo na njegovem območju 33 vinogradnikov, ki so imeli skupaj 6.535 trsov in pridelali okroglo 10.000 litrov tega vina. K temu je potrebno prišteti še neregistrirane pridelovalce, pa se ta števila povečajo za 20 do 30 %. To je še vedno malo. Naš cilj mora biti, da bodo v gostinskih lokalih v Krajini nudili tudi naše domače vino: zweigelt.

 

Žužemberk, 26. marec 2008

Slavko Gliha